-
1 road
[rəud]1) (a strip of ground usually with a hard level surface for people, vehicles etc to travel on: This road takes you past the school; ( also adjective) road safety.) cesta2) ((often abbreviated to Rd when written) used in the names of roads or streets: His address is 24 School Road.) cesta3) (a route; the correct road(s) to follow in order to arrive somewhere: We'd better look at the map because I'm not sure of the road.) pot4) (a way that leads to something: the road to peace; He's on the road to ruin.) pot•- road map
- roadside
- roadway
- roadworks
- roadworthy
- roadworthiness
- by road* * *I [róud]1.nouncesta, pot; nautical sidrišče (zunaj luke); American railway železniška proga, tir, tračnice; potovanjeany road colloquially vsekakoron the road — na potovanju, na poti, na turnejiroad safety regulations plural cestni prometni predpisihigh road, main road — glavna cestarule of the road — cestni prometni predpis(i); predpis za vožnjo (po cesti, po morju)royal road figuratively varna pot, lahka potthe road is made railway kretnice so postavljeneto be in s.o.'s road — biti komu napotito get into s.o.'s road — delati komu napototo get out of the road — iti (komu) s poti, napraviti (komu) prosto potto give on the road — pustiti iti mimo, umakniti seto leave the road nautical izpluti s sidriščato take the road — kreniti, iti ali odpraviti se na pot, napotiti se, odpotovatito take to the road British English archaic postati cestni ropar (razbojnik);2.adjectivecestniroad bend (curve) — cestni ovinek (vijuga, zavoj)road junction — cestno vozlišče, križiščeII [róud]transitive verbhunting (o psu) (iz)slediti z vohom (zlasti divjo perutnino)
См. также в других словарях:
pustíti — ím dov., pústil (ȋ í) 1. s širokim pomenskim obsegom ne narediti določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pol kosila je pustil ni pojedel; pusti to, saj veš, da ni tvoje ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovíra — e ž (ȋ) 1. predmet, naprava, ki otežuje ali preprečuje gibanje, premikanje: skala, ki je padla s pobočja na cesto, je bila voznikom ovira; odstranjevati, postavljati ovire; naravne, umetne ovire; prenosna ovira; ovira iz betona // v zvezi žična… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
